Ob vznožju Šmarjetne na Gorenji Savi je na prelomu 19. in 20. stol. deloval manjši rudnik, ki naj bi z manganom oskrboval takratno jeseniško železarno. Tako je postal del skoraj pozabljene zgodbe o slavi gorenjskega železarstva, ki je l. 1872 z iznajdbo postopka dodajanja mangana revolucionarno spremenilo izdelovanje jekla po vsem svetu.

Rovi so prostorni, široki do 5 m. Po njih so bili speljani tiri za rudniške vozičke, ki so jih premikali ročno ali pa vlekli s konji.

Rudarji so med kopanjem presekali več manjših naravnih jam – brezen, ki so nastala v apnencu Šmarjetne gore. Iz njih so se v rudniške rove priselile jamske živali. V rudniku  lahko med drugim srečamo netopirje in sove.

Ogledate si lahko tudi kratek (20 minutni) film o rudniku.

Fotografija je nastala v času snemanja filma o rudniku.