kranjski rovi

Staro mestno zaklonišče je s skoraj 1300 m dolžine med najobsežnejšimi podzemeljskimi objekti v Kranju.

Njegovo gradnjo je v konglomeratnem pomolu pod mestom začela načrtovati kranjska občina že l. 1939. Ob okupaciji so dela zastala, spomladi 1944 pa se je gradnje na novo lotila nemška mestna oblast, za izvedbo pa določila dve kranjski podjetji. Denar so prispevala vsa takratna kranjska podjetja.

V rove lahko vstopimo skozi 12 vrat iz 4 smeri (Jelenov klanec, kanjon Kokre in Lajh, po stopnišču pa izza Prešernovega gledališča).

Skoraj nič ne vemo, kako je gradnja dejansko potekala, le domnevamo lahko, da so glavna dela končali konec l. 1944, za ureditev in opremo pa je zmanjkalo materiala in časa. Po vojni je bilo zaklonišče zapuščeno, med osamosvojitveno vojno pa je za kratek čas spet postalo aktualno...

Rovi so bolj ali manj enotne velikosti (2.3 x 2.3 m), na Jelenovem klancu in pod Pungratom nekoliko razvejeni. Razen na nekaj mestih, kjer še vidimo osnovni izkop v konglomeratu, rove varuje betonski plašč. Večjih prostorov ni.

Vabimo k ogledu kratkega filma (20 minut) o kranjskih rovih (posneto l. 2006).

Del rovov, kjer ni betonskega zaščitnega plašča in se lepo vidi konglomerat, na katerem stoji staro mestno jedro.

Tudi na tej sliki se vidi, da na nekaj mestih graditelji niso uspeli dokončati betonskega oboka, zato se tam lepo vidi konglomeratna sestava.